Etika gorskih kolesarjev

avtor: Tomaž Jeras - Jirži

Problem gorskih (in tudi splošno) kolesarjev je, da smo povsod "gosti", tako na cestah, kjer imajo prednost avtomobili, kot na pešpoteh, kjer imajo prednost pešci. Posebnih poti za kolesarje pri nas ni, oziroma so silno redke. Pešci o kolesarjih, predvsem v okolici mest nimajo dobrega mnenja, kar ni nič nenavadnega glede na količino kolesarjev po hribčkih v okolici npr. Ljubljane, kjer navadno (hitro) vozijo predvsem po sprehajalnih poteh in ogrožajo sprehajalce. S takim ravnanjem si bomo nakopali le dodatne nasprotnike in s tem nove prepovedi.

• na poteh za pešce imajo pešci prednost. Zmanjšajmo hitrost ali se ustavimo in umaknimo in jim dajmo prednost.
• prijazen pozdrav ne bo škodoval
• ob vikendih in praznikih se izogibajmo bolj obiskanih poti
• varujmo naravo, po našem obisku naj ostane taka, kot pred njim
• ne povzročajmo hrupa in ne plašimo divjih živali
• na pašnikih vozimo počasi, da ne plašimo domačih živali
• pri spustih se izogibajmo blokiranju koles, ker drsenje gume povzroča poškodbe tal. Velja pravilo, da kolesar, ki mu pri zaviranju blokira zadnje kolo, ne zna zavirati. Drsenje gume pomeni manj učinkovit način zaviranja. Naučimo se torej pravilno zavirati z uporabo pravega razmerja med prednjo in zadnjo zavoro tako, da zadnje kolo ne blokira.
• ne vozimo se po travnikih in poljih
• za seboj zapirajmo lese in ograde
• drugim ne naredimo nič takega, kar ne bi želeli, da drugi naredijo nam