Skozno - Čaven  (950 m n.m.)

Datum izleta: 29. marec 2008

Čas odhoda: ob 10.00

Izhodišče: Gojače (220m n.m.))

Zborno mesto: Lovska koča LD Čaven

Najvišja točka:  Kopitnik  950 nm

Skupna višinska razlika: 1150 m

Dolžina ture: 37 km

Okvirni skupni čas izleta:  6-7ur

Zahtevnost: zahtevna tura

Napornost: naporna tura.

Rinjenje  kolesa:

Oprema: obvezna čelada.  

Opis izleta: 

S parkirnega prostora ob lovski koči LD Čaven nad Gojačami se bomo podali proti Čavnu, vendar ne po markirani planinski poti, temveč na koncu pašnika, v katerega se podaljša parkirni prostor, desno v smeri zaselka Lozarji. Ko zapustimo pašnik se sprva strm kolovoz kmalu položi in po cca. 1.5 km preide v stezo, ki se začne spuščati proti Vrtovinu. Tu moramo na gornjem obronku travnika poiskati prehod (potrebno bo tudi malo poriniti navkreber) na višje ležeči travnik po katerem lahko odpeljemo v klanec do kolovoza in po njem naprej desno v borov gozdiček. Ko se po nekaj strmih odsekih priključimo na kolovoz, ki pripelje iz Lozarjev, zavijemo desno preko potoka in se rahlo spustimo v zaselek, kjer na asfaltu kmalu zavijemo za prvo hišo levo navzgor in pridemo ponovno na kolovoz. Na prvem razpotju z Marijinim znamenjem gremo desno. Te smeri se držimo dokler ne naletimo na zmerno strm makadam po katerem zavijemo levo. Ta nas po slabem 1.5 km pripelje na razpotje na desnem ovinku na katerem se iz doline priključi pot iz Slejkov, makadam pa nadaljuje desno proti pobočju Lukovec. Peljemo naravnost, na kolovoz, po katerem se povzpnemo na koto 832 od koder imamo do naslednjega ovinka še 200 m (dolžine) vzpona. Tu se usmerimo na ozko stezo, ki nas popelje prečno v smeri Široke grape in naprej Kopitnika. Po kakem km prečenja Pogorske rajde pridemo do melišča kjer moramo naložiti kolo na rame in se povzpeti kakih 200m (dobrih 50 višincev). Malo na kolesu malo peš nadaljujemo še dober kilometer do naslednjega roba kjer po dobro uhojeni stezi lahko porinemo kolo na razgledišče. Od tu nas večinoma položna steza po kakem kilometru pripelje na staro pot, ki so jo iz Vitovelj zgradili francoski vojaki. Zavijemo po njej navkreber in po kakih 750 m smo na Kopitniku. Ko se navžijemo pogleda na Vipavsko dolino in cerkev Sv. Marije, ki jo bomo obiskali kasneje, se spustimo po kolovozu mimo lovske koče (kratek odsek asfalta) ki se kmalu priključi na gozdno pot, po kateri nadaljujemo pod SV pobočjem Vitovskega vrha. Ko se priključimo na asfalt peljemo v smeri zaselka Rijavci, a ga zapustimo že po 200m, kjer zapeljemo levo na slabo vzdrževano gozdno pot. Ta nas najprej pripelje na s travo prekrit kolovoz, ki postane po prvem razpotju, kjer nadaljujemo desno ob gozdu, bolj viden. Ko se priključi kolovoz iz Rijavcev zapeljemo levo v gozd, nato pa se po kratkem vzponu držimo desno proti naselju vikendov Trpinovšče. Pri prvih hišah gremo na razpotju naravnost na gozdno pot, ki se najprej rahlo spušča, nato pa po JZ pobočju Zverinca zavije proti Trnovu. Slabih 500 m iz Trpinovšč se spustimo s poti levo na gozdno vlako, ki nas pripelje na jaso pred lovsko prežo. Tam preko nizkega zidu poiščemo prehod v gozd in do planinske poti, ki pelje po robu planote. Po njej zavijemo desno in se spustimo na razgledišče Skozno, kjer si lahko ogledamo naravni kamniti most in opazovalnico iz 1. sv. Vojne.

Vrnemo se 100 m v smeri prihoda in na jasi zavijemo levo najprej po stezi nato pa po kolovozu, ki nas pelje v smeri Ogradnice in Trnovega. Ko se priključimo na gozdno cesto gremo desno in po slabem kilometru smo na Trnovem. Tisti, ki ne zdrzite brez oštarije si biste lahko privezali dušo v gostilni »Lacko«, a tudi ostali najbrz ne bodo stali ob strani.

Od gostilne nadaljujemo desno po asfaltu in na prvem odcepu desno mimo bifeja označenega s smerokazi, kjer se asfalt konča in preide v gozdno pot, ki pelje okoli Zverinca v Trpinovšče. Pred naseljem poiščemo planinsko stezo, po kateri se desno spustimo na rob planote in po planinski poti nadaljujemo desno (smer Skozno) a se po 20-30 m spustimo levo proti Šmihelu. Kmalu smo na novejši in slabo zvoženi, zato pa vsaj v začetku precej razriti in kamniti gozdni cesti po kateri nadaljujemo spust. Na drugem desnem oviku nas markacija usmerja v desno, mi pa zavijemo levo na pološnejčo stezo, po kateri se priključimo na kolovoz, ki se najprej strmo spusti, po prečkanju travnika pa je zložnejši in nas pripelje na kolovoz, ki pride desno iz Šmihela. Nadaljujemo levo in po cca 500 m pridemo do izvira, kjer lahko dopolnimo zaloge vode in se malo osvežimo. Kmalu za tem (dobrih 100 m) se namreč priključimo na cesto iz Vitovelj in po njej nadaljujemo levo od pete postaje križevega potu na Vitovski hrib, kamor nas pripelje 160 višincev strmega vzpona (1 km). Po zunanjem ogledu cerkve sv. Marije in doline pod njo, se spustimo v smeri Vožic kamor vodijo planinske markacije. Mi pa se po enem km spusta na koti 440, ki jo označuje velika zelena kanta za smeti pred desnim ovinkom, odcepimo levo strmo navzgor in po 20 m na naslednjem razpotju sledimo položnejšemu kolovozu, ki pelje desno. Zanj je značilno več krajših strmih vzponov, ki pa jim sledijo položnejši deli, da malo zajamemo sapo. Po enem takih vzponov čez kamniti odlom, se kolovoz začne počasi izgubljati v travi in med prvimi drevesi borovega gozdička moramo poiskati slabo vidno stezo, po kateri se spustimo desno navzdol. Pripelje nas v bližino lovske preže, kar najprej prepoznamo po kolesnicah terenskih vozil v travi, ki nas popeljejo levo pod prežo nato pa zopet desno navzdol do kolovoza, ki pripelje iz Vožic. Po njem zavijemo levo in se spustimo proti zaselku Ušaji. Asfaltno cesto najprej prečkamo, ko pa senam po slabih 100 m ponovno priključi z desne, nadaljujemo s spustom po njej do prve hiše na levi. Tu zavijemo levo čez dvorišče in poiščemo kolovoz, ki nad zaselkom Ipavci vodi proti Taboru. Najprej prečkamo potok in na prvem razpotju zavijemo levo navkreber. Kmalu nas položna steza popelje prečno desno do naslednjega kolovoza, ki ga prečkamo. Če smo stezo zgrešili zavijemo na drugem razpotju desno navzdol nato pa levo (z desne pripelje steza). Po spustu mimo vinograda na levi pripeljemo na asfalt in po njem nadaljujemo levo proti Taboru. Pred vasjo je kratek vzpon na katerem zavijemo levo proti zaselku Slejki. Kakih 200 m po odcepu pridemo do prvih hiš kjer poiščemo kolovoz, ki se spusti desno proti vinogradu. Držimo se desno in peljemo preko položnega travnika. Na koncu le-tega poiščemo prehod preko električnega pastirja (pri zadnjem ogledu je bila žica sneta) in se po levem robu pašnika spustimo v kotanjo pod nami, kjer hitro najdemo stezo po kateri se rahlo vzpenjamo v levo do kote 309. Tu zavijemo desmo navzdol in po 500m ponovno s steze zavijemo na slabo viden kolovoz med grmovjem. Spustimo se še do planiske poti na Čaven, kjer en odcep pelje desno proti Črničam, mi pa prečkamo in ji še 300 m sledimo v spustu do lovske koče kjer smo parkirali.

Slike  s predogleda so pa tukaj

Zemljevid:

Višinogram:

Organizator izleta:

Prijavnine ni, vabljeni tudi nečlani !

Izraze imamo definirane nekako takole:

ZAHTEVNOST

• Podlaga terena. Asfalt in makadam sta nezahtevna, prod je srednje zahteven, kamenje+ korenine pomeni zahteven teren.

• Strmina proge. Blag vzpon je nezahteven (V1, V2), srednje strm vzpon je srednje zahteven (V3, V4) in strm vzpon je zahteven (V5, V6 in več). Podobno velja za spust od S1 do S6.

NAPORNOST

Koliko fizičnega napora zahteva tura. 150km po ravnem in po asfaltu je lahko enako naporno kot 10km in 1000 višinskih metrov po kamenju in koreninah, le da je vožnja po asfaltu praktično nezahtevna. Za napornost pri makadamski poti navzgor imamo približno naslednje kategorije:

• do 700 višniskih metrov = nenaporno

• nad 700 do 1.200 višniskih metrov = sredjne nenaporno

• nad 1.200 do 1.500 višniskih metrov = naporno

• nad 1.500 višniskih metrov = zelo naporno